Sadovnjak

Mar

Zadnja leta je bil marsikateri sadni vrt nekako zapostavljen. Sedaj pa je zaznati nov trend v sadjarstvu, in sicer menjava starih občutljivih sort za novejše odpornejše. Vse več sort je danes vzgojenih v stebričasti vzgoji, tako da jih lahko posadimo kot živo mejo ali pa jih vzgajamo celo v loncih na balkonu.

Mar

Samo sajenje sadnega drevja se ni bistveno spremenilo. Še vedno moramo skopati ustrezno sadilno jamo, ki mora biti dovolj globoka in široka, da se bodo korenine vsaj prva leta v njej dobro počutile.

Mar

Vsak sadjar z nestrpnostjo pričakuje konec zime. Zgodaj spomladi, pred pričetkom rasti, obrežemo jablane in hruške. V času obrezovanja imamo tudi idealno priliko, da si prav vsako drevo dobro ogledamo in ugotovimo njegovo zdravstveno stanje.

Mar

Sadno drevje je potrebno vsako leto pognojiti. Običajno ga gnojimo pred začetkom vegetacije, izmenično, enkrat z organskim gnojilom, drugič pa z mineralnim. Enega in drugega uporabimo tako, da z lopato na zunanjem robu krošnje dvignemo rušo in pod rušo nasujemo gnojilo, nato pa rušo pohodimo, da se sprime s tlemi.

Mar

Star pregovor pravi, da eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran. Toda to velja le, če je to jabolko zdravo ter brez znakov bolezni in ni načeto od škodljivcev. Doma pridelano sadje bo mnogo bolj okusno, kot tisto iz trgovine, ker bo romalo iz drevesa v klet in iz kleti direktno na našo mizo.

Mar

Takoj po obrezovanju drevesa poškropimo, da zatremo jajčeca najrazličnejših škodljivcev, ki so prezimila na drevju. To pa ni dovolj, saj moramo opraviti še eno škropljenje proti boleznim. Običajno škropljenje opravimo po obrezovanju.

Mar

V času brstenja opravimo še drugo škropljenje hrušk. Poškropimo tudi jablane, predvsem tiste, ki so občutljivejše, ter breskve in nektarine, saj na ta način preprečimo prve okužbe z breskovo kodravostjo.

Mar

Prvo gnojenje opravimo zgodaj spomladi, ko jagode pričnejo z rastjo. Gnojilo potrosimo okrog rastlin in ga plitvo vkopljemo v zemljo, pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo korenin. Nato jagode še zalijemo, da se gnojilo čim hitreje stopi in spere v območje korenin.

Mar

Najnevarnejša bolezen jagod je siva plesen. Le-ta se lahko pojavi zelo močno in nam uniči večji del pridelka. Zato jagode škropimo običajno trikrat. Prvo škropljenje opravimo s pripravkom SWITCH 62,5 WG še pred cvetenjem, nato pa drugič takoj po cvetenju in tretjič tri tedne pred obiranjem.

Mar

Plodovi borovnic, posebej še brusnic, so pomembni antioksidanti, polni vitaminov in nujno potrebnih mineralov. Za obe rastlinski vrsti pa je zelo pomembno, da jih ne posadimo kamorkoli. Borovnica in brusnica namreč zahtevata rahlo humusno prst, ki mora biti kisle reakcije.

Mar

Ameriške borovnice posadimo na sončno lego, brusnice pa boljše uspevajo v polsenci kot pa na soncu. Posadimo jih v substrat, ki je kisle reakcije. V primeru, da rastline posadimo v navadno vrtno zemljo, le-te v nekaj letih popolnoma propadejo.

Mar

Pri ameriških borovnicah in brusnicah lahko pride do pomanjkaanja železa, zaradi česar postanejo listi rumeni. Vzrok je lahko dejansko pomanjkaanje železa ali pa previsok pH. To pomeni, da smo jih zalivali s trdo vodovodno vodo, zaradi česar se je zvišal pH in rastlina ni mogla več sprejemati železa.

Mar

Ameriške borovnice in brusnice moramo vsako leto pognojiti, če želimo, da nam bodo bogato obrodile. Prvič jih pognojimo zgodaj spomladi, preden začnejo z vegetacijo. Gnojilo potrosimo okrog rastlin in ga plitvo vkopljemo v zemljo.

Mar

Borovnice in brusnice obrežemo zgodaj spomladi, da odstranimo od zime prizadete poganjke. Ker najboljše rodijo na mladem lesu, skrbimo, da stare veje sproti pomlajujemo.