Sadovnjak
Apr
Zadnja leta je bil marsikateri sadni vrt nekako zapostavljen. Sedaj pa je zaznati nov trend v sadjarstvu, in sicer menjava starih občutljivih sort za novejše odpornejše. Vse več sort je danes vzgojenih v stebričasti vzgoji, tako da jih lahko posadimo kot živo mejo ali pa jih vzgajamo celo v loncih na balkonu.
Apr
Samo sajenje sadnega drevja se ni bistveno spremenilo. Še vedno moramo skopati ustrezno sadilno jamo, ki mora biti dovolj globoka in široka, da se bodo korenine vsaj prva leta v njej dobro počutile.
Apr
Sadno drevje potrebuje največ dušika v času cvetenja, zato ga je priporočljivo dognojiti z dušičnim gnojilom KAN malo pred cvetenjem. Ko pa drevesa pričnejo z rastjo in so pognala tri do štiri liste, opravimo škropljenje po listih s pripravkom AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR.
Apr
Star pregovor pravi, da eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran. Toda to velja le, če je to jabolko zdravo ter brez znakov bolezni in ni načeto od škodljivcev. Doma pridelano sadje bo mnogo bolj okusno, kot tisto iz trgovine, ker bo romalo iz drevesa v klet in iz kleti direktno na našo mizo.
Apr
V času brstenja opravimo še drugo škropljenje hrušk. Poškropimo tudi jablane, predvsem tiste, ki so občutljivejše, ter breskve in nektarine, saj na ta način preprečimo prve okužbe z breskovo kodravostjo.
Apr
Koščičasto sadje, kot so breskve, marelice, češplje, slive, češnje in višnje poškropimo v času, ko se cvetni popki toliko odpro, da se pokaže cvetna barva. Jablane prav tako poškropimo pred cvetenjem, da preprečimo pojav škrlupa in jablanove rje.
Apr
Jagodičevje je priljubljena vrtna kultura, ki ne manjka na nobenem vrtu. V to skupino uvrščamo jagode, maline, ribez in kosmulje. V vseh primerih lahko na sorazmerno majhni površini pridelamo zelo veliko, jagode lahko vzgajamo tudi na balkonu.
Apr
Včasih smo sadili jagode meseca avgusta, naslednje leto pa so prvič obrodile. Danes jih posadimo spomladi, pa nam že isto leto tudi rodijo. Vse ostale rastline pa sadimo zgodaj spomladi ali pozno jeseni, ko odvržejo liste, podobno kot sadno drevje.
Apr
Jagodičevje sadimo v času mirovanja, to je zgodaj spomladi, preden prične z vegetacijo ali pozno jeseni, ko jo zaključi. Tudi pri sajenju teh rastlin tla najprej očistimo plevela, nato pa dobro pognojimo, podobno kot pri jagodah.
Apr
Prvo gnojenje opravimo zgodaj spomladi, ko jagode pričnejo z rastjo. Gnojilo potrosimo okrog rastlin in ga plitvo vkopljemo v zemljo, pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo korenin. Nato jagode še zalijemo, da se gnojilo čim hitreje stopi in spere v območje korenin.
Apr
Ribez, josto in kosmulje moramo tudi obrezovati. Običajno spomladi očistimo tisto, kar je od zime poškodovano. Nato opravimo pomladitveno rez takoj po obiranju. Takrat izrežemo poganjke, ki so starejši od treh let nekoliko nad tlemi. Iz spečih očes bo pognala rastlina dva nova poganjka, ki bosta naslednje leto že rodila.
Apr
Najnevarnejša bolezen jagod je siva plesen. Le-ta se lahko pojavi zelo močno in nam uniči večji del pridelka. Zato jagode škropimo običajno trikrat. Prvo škropljenje opravimo s pripravkom SWITCH 62,5 WG še pred cvetenjem, nato pa drugič takoj po cvetenju in tretjič tri tedne pred obiranjem.
Apr
Plodovi borovnic, posebej še brusnic, so pomembni antioksidanti, polni vitaminov in nujno potrebnih mineralov. Za obe rastlinski vrsti pa je zelo pomembno, da jih ne posadimo kamorkoli. Borovnica in brusnica namreč zahtevata rahlo humusno prst, ki mora biti kisle reakcije.
Apr
Ameriške borovnice posadimo na sončno lego, brusnice pa boljše uspevajo v polsenci kot pa na soncu. Posadimo jih v substrat, ki je kisle reakcije. V primeru, da rastline posadimo v navadno vrtno zemljo, le-te v nekaj letih popolnoma propadejo.
Apr
Pri ameriških borovnicah in brusnicah lahko pride do pomanjkaanja železa, zaradi česar postanejo listi rumeni. Vzrok je lahko dejansko pomanjkaanje železa ali pa previsok pH. To pomeni, da smo jih zalivali s trdo vodovodno vodo, zaradi česar se je zvišal pH in rastlina ni mogla več sprejemati železa.
Apr
Ameriške borovnice in brusnice moramo vsako leto pognojiti, če želimo, da nam bodo bogato obrodile. Prvič jih pognojimo zgodaj spomladi, preden začnejo z vegetacijo. Gnojilo potrosimo okrog rastlin in ga plitvo vkopljemo v zemljo.
