“Zdaj je pravi trenutek
za pomladansko gnojenje vrta.”
Mar
Za prvo presajanje pelargonij, ki smo jih prezimili, moramo poskrbeti že meseca februarja. Vzamemo jih iz korit, očistimo koreninsko grudo vseh suhih, strohnelih ali kako drugače poškodovanih korenin. Ko vidimo v kakšnem stanju je koreninska gruda, jih še obrežemo. Več ko je korenin ostalo, manj jih obrežemo in obratno manj ko je korenin, bolj jih obrežemo.
Mar
Nekatere okenske in balkonske rastline so enoletnice, kar pomeni, da se njihovo življenje do zime konča, pa če bi to hoteli ali ne. Druge trajne rastline, kot na primer: pelargonije, fuksije, spreminjavke, nageljni, gomoljne begonije, dalije pa lahko uspešno prezimijo.
Mar
Danes pa se vzgaja v ta namen ogromno število okenskih in balkonskih rastlin z več sto sortami. Vsako leto pa vrtnarji v ta namen uvozijo še kakšno novost.
Mar
Rastline, če so še tako skromne, za uspešno rast potrebujejo hranilne snovi. V tleh jih je prav gotovo toliko, da zaradi pomanjka-nja ne bodo propadle. Za uspešno rast jih moramo tudi gnojiti.
Mar
Apr
Iglavce podobno kot druge rastline sadimo spomladi ali jeseni. Jesensko sajenje se začne že ob koncu poletja, saj svojo vegetacijo končajo že konec meseca avgusta.
Mar
Apr
Iglavce najdemo danes v vseh vrtovih, pa naj si bodo veliki ali majhni. Razlika je le v izboru iglavcev. Različne vrste brinov se prilagodijo tako rekoč vsem razmeram, kljub temu pa zavzamejo le malo prostora.
Mar
Grm hortenzije ob pravilni oskrbi lahko bogato cveti leta in leta. Paziti moramo le na to, da ga sproti pomlajujemo. To pomeni, da po glavnem cvetenju rastlini odstranimo starejše poganjke od treh let, tik nad tlemi.
Mar
Hortenzijo pognojimo zgodaj spomladi, meseca marca s SPECIALNIM GNOJILOM ZA RODODENDRONE. Drugo gnojenje opravimo meseca maja in še enkrat v mesecu juniju.
Mar
Apr
Hortenzija je priljubljena vrtna grmovnica, ki se v okrasne namene vzgaja že zelo dolgo. Res lepo uspeva, če je posajena na vzhodni strani, da ni izpostavljena prehudi vročini. Posaditi pa jo moramo v kisla tla.
Mar
Apr
Azaleje in rododendroni so bili dolgo časa popolnoma zdravi, brez bolezni in brez škodljivcev. Danes pa na žalost tudi te lepe rastline napadajo bolezni in škodljivci, zato moramo biti pozorni.
Mar
Gnojenje azalej in rododendronov opravimo spomladi preden se prebudijo iz zimskega počitka.
Mar
Apr
Azaleje in rododendrone lahko sadimo spomladi ali pozno poleti, oziroma na začetku jeseni. Danes tako azaleje kot rododendrone gojitelji prodajajo posajene v lončke, tako da nam ni potrebno skrbeti, da ga moramo posaditi takoj, ko ga prinesemo domov.
Mar
Apr
Azaleje in rododendroni se uvrščajo med najbolj priljubljene vrtne grmovnice. Dolgo časa so veljale za zelo zahtevne, saj jih je v naših vrtovih kar nekaj propadlo, preden so se ljubitelji navadili, da jih ne moremo vzgajati kot ostale grmovnice.
Mar
Apr
Vrtnice so različno občutljive na bolezni. Napadajo pa jih tudi nekateri škodljivci, ki prav tako lahko naredijo veliko škode.
Mar
Vrtnice potrebujejo za bogato cvetenje veliko hranilnih snovi, zato jih moramo redno gnojiti. Osnovno gnojenje opravimo z organskim gnojilom takoj po končanem obrezovanju, to je konec meseca februarja na Primorskem in v začetku meseca marca drugod po državi.
Mar
Obrezovanje je eno od najpomembnejših opravil vsakega gojitelja vrtnic. Od tega je odvisna rast, cvetenje in nenazadnje celo življenjska doba.
Mar
Vrtnice lahko posadimo v jeseni, ko zaključijo rast, ali pa zgodaj spomladi, preden zopet pričnejo z rastjo. Lončne vrtnice, ki jih kupimo posajene v lončkih, lahko posadimo na prosto kadar koli.
Mar
Apr
Vrtnice najdemo skoraj v vsakem vrtu, saj so že stoletja med najbolj priljubljenimi vrtnimi grmovnicami. Če so včasih naše babice vzgajale predvsem velikocvetne čajevke, je danes izbor vrtnic mnogo večji.
Mar
Apr
Živa meja je bila dolgo časa popolnoma zdrava. Žal so tisti časi, ko smo živo mejo samo pognojili in dvakrat na leto obrezali, že davno mimo. Danes moramo poskrbeti tudi za njeno varstvo pred boleznimi in škodljivci.
Mar
Živo mejo posadimo tako kot druge rastline v jeseni, ko rastline prenehajo z rastjo ali spomladi, do takrat, ko rastline ponovno pričnejo z rastjo. Kako gosto jih bomo sadili, je odvisno od tega, katere rastline smo si zbrali za živo mejo.
Mar
Apr
Živo mejo moramo redno obrezovati, za kar uporabljamo posebne ročne ali motorne škarje. Pri obrezovanju pa pazimo, da je meja pri tleh za pet cm širša, kot na vrhu.
Mar
Živa meja prav tako potrebuje hrano, če hočemo, da bo lepa. Zato jo moramo vsako pomlad dobro pognojiti. Gnojilo potrosimo po površini in pustimo, da se razkroji ter spere v območje korenin.
Mar
Apr
Živa meja je sestavni del ne samo okrasnega, temveč celotnega vrta. Loči nas od sosedov, predvsem pa od ceste. Tako nas s svojim bujnim zelenjem varuje pred hrupom, prahom in ne zaželenimi pogledi okolice.
Mar
Apr
Danes tudi trata ni več varna pred boleznimi in škodljivci. Zato moramo biti pozorni na prav vsako spremembo barve le-te. Saj lahko samo tako pravočasno reagiramo na morebitno nevarnost.
Mar
Apr
Ko spomladi skopni sneg, lahko vidimo, kako je prezimila naša trata. Če je dobro prezimila, potem bo kmalu pričela z rastjo. Ker je običajno v vsaki trati spomladi nekaj suhe trave, jo moramo dobro zrahljati.
Mar
Apr
Prvi pleveli se pojavijo v vrtni trati že zelo zgodaj, običajno še preden seme trave skali. Saj smo rekli, da semen plevelov ne moremo uničiti. Le-ta skalijo, ko se z obdelavo tal spravijo na površino, kjer je toplo in vlažno.
Mar
Apr
Mah je v vrtni trati pogosta nadloga, zato ga redno zatiramo. Da bo naše zatiranje kar se da najbolj učinkovito, moramo vedeti, kaj je vzrok za njegovo pojavljanje.
Mar
V času kaljenja mora biti dovolj toplo in vlažno, da seme hitro in kvalitetno skali. Ker pa je takšnih pogojev v naravi malo, moramo pomagati z zalivanjem. Travno seme kali namreč samo v primeru primerne vlage, sicer pa ne.
Mar
Ko smo tla očistili plevela, zrahljali in pognojili, je čas, da jih pripravimo za setev. To pomeni, da jih moramo fino zrahljati, da jih čim bolje zravnamo. Tla potem, ko so zravnana, še povaljamo z valjarjem, da bodo potem, ko bo trava zrasla, tudi pohodna.
Mar
Tla moramo zrahljati, da bodo dovolj zračna in propustna. Tudi po močnejšem dežju ne sme na trati stati voda. Obenem moramo poskrbeti za ustrezno hrano. Trava za bujno rast potrebuje obilico hranilnih snovi. Če hrane ni dovolj, trava slabo raste in postaja vse bolj redka, kar ima za posledico to, da poženejo številni pleveli.
Apr
Mar
V okrasnem vrtu je osnova vrtna trata, ki vse ostale vrtne elemente poveže v celoto. Kar predstavljajte si vrtne grmovnice, pod njimi pa grdo, zapleveljeno zemljišče. Zato moramo prav vrtni trati posvetiti posebno poglavje.
Mar
Apr
Okrasni vrt je lahko celoten vrt okrog našega doma ali pa le en del. Marsikje po svetu imajo okrog hiše samo okrasni vrt, brez sadnega ali zelenjavnega vrta.
Mar
Apr
Zadnja leta je bil marsikateri sadni vrt nekako zapostavljen. Sedaj pa je zaznati nov trend v sadjarstvu, in sicer menjava starih občutljivih sort za novejše odpornejše. Vse več sort je danes vzgojenih v stebričasti vzgoji, tako da jih lahko posadimo kot živo mejo ali pa jih vzgajamo celo v loncih na balkonu.
Mar
Osnovno gnojenje zelenjavnega vrta se ni spremenilo že stoletja in bo takšno ostalo tudi v prihodnje. Osnovno gnojenje je gnojenje s starim dobro uležanim hlevskim gnojem. Če le-tega nimamo ali pa vsebuje veliko plevela, potem svetujem, da uporabite raje …
Mar
Apr
Samo sajenje sadnega drevja se ni bistveno spremenilo. Še vedno moramo skopati ustrezno sadilno jamo, ki mora biti dovolj globoka in široka, da se bodo korenine vsaj prva leta v njej dobro počutile.
Mar
Vsak sadjar z nestrpnostjo pričakuje konec zime. Zgodaj spomladi, pred pričetkom rasti, obrežemo jablane in hruške. V času obrezovanja imamo tudi idealno priliko, da si prav vsako drevo dobro ogledamo in ugotovimo njegovo zdravstveno stanje.
Mar
Sadno drevje je potrebno vsako leto pognojiti. Običajno ga gnojimo pred začetkom vegetacije, izmenično, enkrat z organskim gnojilom, drugič pa z mineralnim. Enega in drugega uporabimo tako, da z lopato na zunanjem robu krošnje dvignemo rušo in pod rušo nasujemo gnojilo, nato pa rušo pohodimo, da se sprime s tlemi.
Apr
Mar
Star pregovor pravi, da eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran. Toda to velja le, če je to jabolko zdravo ter brez znakov bolezni in ni načeto od škodljivcev. Doma pridelano sadje bo mnogo bolj okusno, kot tisto iz trgovine, ker bo romalo iz drevesa v klet in iz kleti direktno na našo mizo.
Mar
Takoj po obrezovanju drevesa poškropimo, da zatremo jajčeca najrazličnejših škodljivcev, ki so prezimila na drevju. To pa ni dovolj, saj moramo opraviti še eno škropljenje proti boleznim. Običajno škropljenje opravimo po obrezovanju.
Mar
Apr
V času brstenja opravimo še drugo škropljenje hrušk. Poškropimo tudi jablane, predvsem tiste, ki so občutljivejše, ter breskve in nektarine, saj na ta način preprečimo prve okužbe z breskovo kodravostjo.
Apr
Mar
Prvo gnojenje opravimo zgodaj spomladi, ko jagode pričnejo z rastjo. Gnojilo potrosimo okrog rastlin in ga plitvo vkopljemo v zemljo, pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo korenin. Nato jagode še zalijemo, da se gnojilo čim hitreje stopi in spere v območje korenin.
Apr
Mar
Najnevarnejša bolezen jagod je siva plesen. Le-ta se lahko pojavi zelo močno in nam uniči večji del pridelka. Zato jagode škropimo običajno trikrat. Prvo škropljenje opravimo s pripravkom SWITCH 62,5 WG še pred cvetenjem, nato pa drugič takoj po cvetenju in tretjič tri tedne pred obiranjem.
Mar
Apr
Plodovi borovnic, posebej še brusnic, so pomembni antioksidanti, polni vitaminov in nujno potrebnih mineralov. Za obe rastlinski vrsti pa je zelo pomembno, da jih ne posadimo kamorkoli. Borovnica in brusnica namreč zahtevata rahlo humusno prst, ki mora biti kisle reakcije.
Mar
Apr
Ameriške borovnice posadimo na sončno lego, brusnice pa boljše uspevajo v polsenci kot pa na soncu. Posadimo jih v substrat, ki je kisle reakcije. V primeru, da rastline posadimo v navadno vrtno zemljo, le-te v nekaj letih popolnoma propadejo.
Mar
Apr
Pri ameriških borovnicah in brusnicah lahko pride do pomanjkaanja železa, zaradi česar postanejo listi rumeni. Vzrok je lahko dejansko pomanjkaanje železa ali pa previsok pH. To pomeni, da smo jih zalivali s trdo vodovodno vodo, zaradi česar se je zvišal pH in rastlina ni mogla več sprejemati železa.
Mar
Apr
Ameriške borovnice in brusnice moramo vsako leto pognojiti, če želimo, da nam bodo bogato obrodile. Prvič jih pognojimo zgodaj spomladi, preden začnejo z vegetacijo. Gnojilo potrosimo okrog rastlin in ga plitvo vkopljemo v zemljo.
Mar
Borovnice in brusnice obrežemo zgodaj spomladi, da odstranimo od zime prizadete poganjke. Ker najboljše rodijo na mladem lesu, skrbimo, da stare veje sproti pomlajujemo.
Mar
Apr
Zelenjavni vrt je je prostor, kjer vzgajamo zelo različne rastline, ki imajo zelo različne potrebe.
Mar
Osnovno gnojenje zelenjavnega vrta se ni spremenilo že stoletja in bo takšno ostalo tudi v prihodnje. Osnovno gnojenje je gnojenje s starim dobro uležanim hlevskim gnojem.
Mar
Apr
Včasih smo vse vrtnine sejali sami doma. Ker pa smo to delo lahko opravili šele, ko se je zemlja ogrela, so bili naši pridelki na voljo zelo pozno. Danes nam vrtnarji ponujajo skoraj vse vrtnine v lončkih, tako da jih samo še posadimo.
Mar
Apr
V zadnjem času imamo na trgu vedno več cepljene zelenjave, katero lahko vzgajamo tudi na balkonu. Posadimo jo lahko v cvetlična korita ali še boljše v nekoliko večje lonce.
Tekoča gnojila
Zastirke
Substrati
Gnojila