“Zdaj je pravi trenutek
za pomladansko gnojenje vrta.”
Apr
Maj
Ne glede na rastni medij ter področje, kjer vaše rastline uspevajo, je izjemno pomebno, da jim nudimo le najboljše in jim omogočimo ugodno rast. Vse to pa lahko dosežemo z uporabo organskih gnojil.
Maj
Apr
Pri kuhanju so zelišča nepogrešljiva, obroka pa skoraj ne gre pripraviti brez njih. Pozimi, ko so na pohodu prehladi, posežemo po njih zelo pogosto za pripravo čajev, poleti si pripravljamo iz zelišč osvežilne napitke.
Apr
Maj
Okenske in balkonske rastline prav tako napadajo številne bolezni in škodljivci. Zato jih moramo redno opazovati, da jih pravočasno odkrijemo, preden povzročijo večjo škodo. Od bolezni je najbolj pogosta koreninska gniloba.
Apr
Maj
Danes večina uporablja za okenske in balkonske rastline korita. Le-ta napolnimo s kvalitetnim substratom. V kolikor uporabljamo za sajenje stara korita, v katerih so bile posajene rastline že lansko leto, jih moramo pred uporabo temeljito očistiti in oprati.
Apr
Maj
Večina iglavcev je v vrtovih dokaj zdravih. Seveda pa so tudi izjeme. Tako bo smrdljivi in kitajski brin napaden od rje, ker je vmesni gostitelj hruševe rje. Navadni brin je vmesni gostitelj jablanove rje. Zeleni bor s petimi iglicami pa je vmesni gostitelj ribezove rje. Ostali iglavci so dokaj zdravi.
Apr
Iglavce podobno kot druge rastline sadimo spomladi ali jeseni. Jesensko sajenje se začne že ob koncu poletja, saj svojo vegetacijo končajo že konec meseca avgusta.
Apr
Maj
Iglavce najdemo danes v vseh vrtovih, pa naj si bodo veliki ali majhni. Razlika je le v izboru iglavcev. Različne vrste brinov se prilagodijo tako rekoč vsem razmeram, kljub temu pa zavzamejo le malo prostora.
Maj
Apr
Hortenzija je večji del leta zdrava, le poleti jo lahko napade pepelasta plesen. Napadene rastline moramo poškropiti s pripravkom TOPAS. Škropljenje je potrebno vsaj še enkrat ponoviti po desetih dnevih.
Apr
Maj
Hortenzija je priljubljena vrtna grmovnica, ki se v okrasne namene vzgaja že zelo dolgo. Res lepo uspeva, če je posajena na vzhodni strani, da ni izpostavljena prehudi vročini. Posaditi pa jo moramo v kisla tla.
Apr
Maj
Tako na listih azalej kot tudi na listih rododendronov se rada pojavi listna bledica. Ta pojav nastane, če je rastlina posajena v preveč bazičnih tleh. Lahko pa jo povzročimo tudi sami z zalivanjem s trdo vodo.
Maj
Apr
Azaleje in rododendroni so bili dolgo časa popolnoma zdravi, brez bolezni in brez škodljivcev. Danes pa na žalost tudi te lepe rastline napadajo bolezni in škodljivci, zato moramo biti pozorni.
Apr
Azaleje in rododendrone lahko sadimo spomladi ali pozno poleti, oziroma na začetku jeseni. Danes tako azaleje kot rododendrone gojitelji prodajajo posajene v lončke, tako da nam ni potrebno skrbeti, da ga moramo posaditi takoj, ko ga prinesemo domov.
Maj
Apr
Azaleje in rododendroni se uvrščajo med najbolj priljubljene vrtne grmovnice. Dolgo časa so veljale za zelo zahtevne, saj jih je v naših vrtovih kar nekaj propadlo, preden so se ljubitelji navadili, da jih ne moremo vzgajati kot ostale grmovnice.
Apr
Maj
Vrtnice so različno občutljive na bolezni. Napadajo pa jih tudi nekateri škodljivci, ki prav tako lahko naredijo veliko škode.
Apr
Maj
Vrtnice najdemo skoraj v vsakem vrtu, saj so že stoletja med najbolj priljubljenimi vrtnimi grmovnicami. Če so včasih naše babice vzgajale predvsem velikocvetne čajevke, je danes izbor vrtnic mnogo večji.
Apr
Maj
Živa meja je bila dolgo časa popolnoma zdrava. Žal so tisti časi, ko smo živo mejo samo pognojili in dvakrat na leto obrezali, že davno mimo. Danes moramo poskrbeti tudi za njeno varstvo pred boleznimi in škodljivci.
Apr
Maj
Živo mejo moramo redno obrezovati, za kar uporabljamo posebne ročne ali motorne škarje. Pri obrezovanju pa pazimo, da je meja pri tleh za pet cm širša, kot na vrhu.
Apr
Maj
Živa meja je sestavni del ne samo okrasnega, temveč celotnega vrta. Loči nas od sosedov, predvsem pa od ceste. Tako nas s svojim bujnim zelenjem varuje pred hrupom, prahom in ne zaželenimi pogledi okolice.
Apr
Maj
Danes tudi trata ni več varna pred boleznimi in škodljivci. Zato moramo biti pozorni na prav vsako spremembo barve le-te. Saj lahko samo tako pravočasno reagiramo na morebitno nevarnost.
Apr
Ko spomladi skopni sneg, lahko vidimo, kako je prezimila naša trata. Če je dobro prezimila, potem bo kmalu pričela z rastjo. Ker je običajno v vsaki trati spomladi nekaj suhe trave, jo moramo dobro zrahljati.
Apr
Maj
Prvi pleveli se pojavijo v vrtni trati že zelo zgodaj, običajno še preden seme trave skali. Saj smo rekli, da semen plevelov ne moremo uničiti. Le-ta skalijo, ko se z obdelavo tal spravijo na površino, kjer je toplo in vlažno.
Apr
Maj
Mah je v vrtni trati pogosta nadloga, zato ga redno zatiramo. Da bo naše zatiranje kar se da najbolj učinkovito, moramo vedeti, kaj je vzrok za njegovo pojavljanje.
Apr
Maj
Na vrtu so običajno razširjeni različni pleveli, tako širokolistni kot tudi travnati. Le-te moramo najprej zatreti, da bo zemljišče kolikor toliko čisto. Popolnoma odstraniti jih z enim samim tretiranjem tako ali tako ne moremo.
Apr
Maj
V okrasnem vrtu je osnova vrtna trata, ki vse ostale vrtne elemente poveže v celoto. Kar predstavljajte si vrtne grmovnice, pod njimi pa grdo, zapleveljeno zemljišče. Zato moramo prav vrtni trati posvetiti posebno poglavje.
Apr
Maj
Okrasni vrt je lahko celoten vrt okrog našega doma ali pa le en del. Marsikje po svetu imajo okrog hiše samo okrasni vrt, brez sadnega ali zelenjavnega vrta.
Apr
Maj
Zadnja leta je bil marsikateri sadni vrt nekako zapostavljen. Sedaj pa je zaznati nov trend v sadjarstvu, in sicer menjava starih občutljivih sort za novejše odpornejše. Vse več sort je danes vzgojenih v stebričasti vzgoji, tako da jih lahko posadimo kot živo mejo ali pa jih vzgajamo celo v loncih na balkonu.
Apr
Samo sajenje sadnega drevja se ni bistveno spremenilo. Še vedno moramo skopati ustrezno sadilno jamo, ki mora biti dovolj globoka in široka, da se bodo korenine vsaj prva leta v njej dobro počutile.
Apr
Maj
Sadno drevje potrebuje največ dušika v času cvetenja, zato ga je priporočljivo dognojiti z dušičnim gnojilom KAN malo pred cvetenjem. Ko pa drevesa pričnejo z rastjo in so pognala tri do štiri liste, opravimo škropljenje po listih s pripravkom AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR.
Apr
Maj
Star pregovor pravi, da eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran. Toda to velja le, če je to jabolko zdravo ter brez znakov bolezni in ni načeto od škodljivcev. Doma pridelano sadje bo mnogo bolj okusno, kot tisto iz trgovine, ker bo romalo iz drevesa v klet in iz kleti direktno na našo mizo.
Apr
V času brstenja opravimo še drugo škropljenje hrušk. Poškropimo tudi jablane, predvsem tiste, ki so občutljivejše, ter breskve in nektarine, saj na ta način preprečimo prve okužbe z breskovo kodravostjo.
Maj
Apr
Koščičasto sadje, kot so breskve, marelice, češplje, slive, češnje in višnje poškropimo v času, ko se cvetni popki toliko odpro, da se pokaže cvetna barva. Jablane prav tako poškropimo pred cvetenjem, da preprečimo pojav škrlupa in jablanove rje.
Apr
Jagodičevje je priljubljena vrtna kultura, ki ne manjka na nobenem vrtu. V to skupino uvrščamo jagode, maline, ribez in kosmulje. V vseh primerih lahko na sorazmerno majhni površini pridelamo zelo veliko, jagode lahko vzgajamo tudi na balkonu.
Maj
Apr
Včasih smo sadili jagode meseca avgusta, naslednje leto pa so prvič obrodile. Danes jih posadimo spomladi, pa nam že isto leto tudi rodijo. Vse ostale rastline pa sadimo zgodaj spomladi ali pozno jeseni, ko odvržejo liste, podobno kot sadno drevje.
Apr
Jagodičevje sadimo v času mirovanja, to je zgodaj spomladi, preden prične z vegetacijo ali pozno jeseni, ko jo zaključi. Tudi pri sajenju teh rastlin tla najprej očistimo plevela, nato pa dobro pognojimo, podobno kot pri jagodah.
Apr
Prvo gnojenje opravimo zgodaj spomladi, ko jagode pričnejo z rastjo. Gnojilo potrosimo okrog rastlin in ga plitvo vkopljemo v zemljo, pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo korenin. Nato jagode še zalijemo, da se gnojilo čim hitreje stopi in spere v območje korenin.
Apr
Maj
Ribez, josto in kosmulje moramo tudi obrezovati. Običajno spomladi očistimo tisto, kar je od zime poškodovano. Nato opravimo pomladitveno rez takoj po obiranju. Takrat izrežemo poganjke, ki so starejši od treh let nekoliko nad tlemi. Iz spečih očes bo pognala rastlina dva nova poganjka, ki bosta naslednje leto že rodila.
Apr
Maj
Najnevarnejša bolezen jagod je siva plesen. Le-ta se lahko pojavi zelo močno in nam uniči večji del pridelka. Zato jagode škropimo običajno trikrat. Prvo škropljenje opravimo s pripravkom SWITCH 62,5 WG še pred cvetenjem, nato pa drugič takoj po cvetenju in tretjič tri tedne pred obiranjem.
Apr
Plodovi borovnic, posebej še brusnic, so pomembni antioksidanti, polni vitaminov in nujno potrebnih mineralov. Za obe rastlinski vrsti pa je zelo pomembno, da jih ne posadimo kamorkoli. Borovnica in brusnica namreč zahtevata rahlo humusno prst, ki mora biti kisle reakcije.
Apr
Ameriške borovnice posadimo na sončno lego, brusnice pa boljše uspevajo v polsenci kot pa na soncu. Posadimo jih v substrat, ki je kisle reakcije. V primeru, da rastline posadimo v navadno vrtno zemljo, le-te v nekaj letih popolnoma propadejo.
Apr
Maj
Pri ameriških borovnicah in brusnicah lahko pride do pomanjkaanja železa, zaradi česar postanejo listi rumeni. Vzrok je lahko dejansko pomanjkaanje železa ali pa previsok pH. To pomeni, da smo jih zalivali s trdo vodovodno vodo, zaradi česar se je zvišal pH in rastlina ni mogla več sprejemati železa.
Apr
Maj
Ameriške borovnice in brusnice moramo vsako leto pognojiti, če želimo, da nam bodo bogato obrodile. Prvič jih pognojimo zgodaj spomladi, preden začnejo z vegetacijo. Gnojilo potrosimo okrog rastlin in ga plitvo vkopljemo v zemljo.
Apr
Maj
Zelenjavni vrt je je prostor, kjer vzgajamo zelo različne rastline, ki imajo zelo različne potrebe.
Apr
Včasih smo vse vrtnine sejali sami doma. Ker pa smo to delo lahko opravili šele, ko se je zemlja ogrela, so bili naši pridelki na voljo zelo pozno. Danes nam vrtnarji ponujajo skoraj vse vrtnine v lončkih, tako da jih samo še posadimo.
Apr
V zadnjem času imamo na trgu vedno več cepljene zelenjave, katero lahko vzgajamo tudi na balkonu. Posadimo jo lahko v cvetlična korita ali še boljše v nekoliko večje lonce.
Apr
Dognojevanje je eno od nujnih opravil na našem vrtu, če želimo kaj pridelati. Namreč z osnovnim gnojenjem ne moremo vnesti toliko gnojil, da bi jih bilo za vse rastline dovolj za celo sezono.