Živa meja
Živa meja je bila dolgo časa popolnoma zdrava. Žal so tisti časi, ko smo živo mejo samo pognojili in dvakrat na leto obrezali, že davno mimo. Danes moramo poskrbeti tudi za njeno varstvo pred boleznimi in škodljivci.
Živa meja je bila dolgo časa popolnoma zdrava. Žal so tisti časi, ko smo živo mejo samo pognojili in dvakrat na leto obrezali, že davno mimo. Danes moramo poskrbeti tudi za njeno varstvo pred boleznimi in škodljivci. Saj rastline, ki jih vzgajamo kot živo mejo, napadajo tako bolezni kot tudi škodljivci.
Da bi pravočasno opazili in začitili živo mejo pred morebitnimi boleznimi in škodljivci, moramo živo mejo redno pregledovati. Ob prvem pojavu bolezni ali škodljivca moramo tudi ustrezno ukrepati.
Kalina ali liguster je bil do nedavna popolnoma zdrav. Sedaj se na posameznih mestih že pojavlja pegavost. Na listih se pojavijo okroglaste pegice, ki se lahko razširijo na večji del lista, pa tudi na same poganjke. V vlažnem letu se lahko napadene vejice povsem posušijo. Napadeni listi pa že v jeseni odpadejo.
Napadene rastline je potrebno očistiti suhih vej in ostale poškropiti s pripravkom TOPAS, kateremu dodamo še enega od preventivnih fungicidov. Škropljenje vsaj še enkrat ponovimo po desetih dneh. Zgodaj spomladi, preden kalina ponovno požene, opravimo še preventivno škropljenje z bakrovim pripravkom KUPRO 190 SC.
Pozorni moramo biti tudi na pepelasto plesen, ki se lahko razširi na kalino. Zadnja leta se pojavlja na divji kalini, ki je listopadna. Ob njenem pojavu moramo živo mejo poškropiti s pripravkom TOPAS. Škropljenje po desetih dneh vsaj še enkrat ponovimo.
Na kalini pa se lahko pojavijo tudi listne uši, ki s sesanjem soka iz listov povzročajo zvijanje listov. Napadeni poganjki zaostanejo v rasti. Če list razvijemo, bomo v njegovi notranjosti našli rumenkaste uši.
Ker so uši skrite v listu, jim pride do živega samo sistemičen insekticid, kot sta: MOSPILAN 20 SG in CALYPSO SC 480. Škropljenje po potrebi vsaj še enkrat ponovimo po desetih dneh.
V posameznih letih pa kalino napade zelo močno tudi kalinin resokrilec. To je škodljivec, ki je še nekoliko manjši od listnih uši. Tudi ta dela škodo s sesanjem sokov iz listov in mladih poganjkov. Izsesani listi so deformirani in sivo do sivo rjavo obarvani. Rast pa je močno prizadeta. V drugi vegetaciji lahko tam požene kakšen poganjek, ostali pa so povsem zakrneli.
Lovorikovec je v Primorju zelo pogost in je bil do nekaj časa nazaj prav tako popolnoma zdrav. Danes pa ga moramo nekajkrat letno poškropiti, da ga ohranimo zdravega. Napada ga lahko listna luknjičavost in pepelasta plesen. Obe bolezni lahko povzročita zelo veliko škode. Pri luknjičavosti, ki se pojavlja predvsem v vlažnih letih in tam, kjer v bližini rastejo kakšni drugi koščičarji, kot so slive, breskve, češnje in druge vrste. Na listih najprej opazimo rumenkaste okrogle pegice, ki porjavijo in kasneje izpadejo.
Pepelasta plesen se pojavi poleti, običajno po drugi vegetaciji. V kolikor pa bolezni nismo zatrli pravočasno, prezimi v brstih in v takšnih primerih se potem pojavi že zgodaj spomladi.
Tako listno luknjičavost, kot pepelasto plesen, lahko preprečimo, če ob prvem pojavu napadene rastline poškropimo s pripravkom TOPAS. Škropljenje pa moramo vsaj še enkrat ponoviti.
Tuja je v zadnjih letih vsako leto napadena od tujinega zavrtača. Ta škodljivec napada tudi nekatere vrste brina. Ker se gosenice zavrtača zarijejo v mlade poganjke, kjer izjedajo njihov stržen, se poganjki množično sušijo. Da bi preprečili ta pojav, moramo že konec meseca aprila in še enkrat meseca maja poškropiti tujo ter vse vrste brinov s pripravkom MOSPILAN 20 SG.
Smreka je prav tako dokaj pogosta kot živa meja. Če posadimo v ta namen navadno smreko, bomo imeli lahko težave z listnimi ušmi. V kolikor pa uporabimo za živo mejo tako imenovano omoriko, pa teh težav ne bo.
Listne uši se pojavijo že zgodaj spomladi, to je sredi meseca marca. Jajčeca odlagajo v brste, ki se komaj razvijajo, zaradi česar nastanejo na mladih poganjkih šiške, ki spominjajo na plod ananasa. V takšni šiški se razvijajo uši. Ko le-te dozorijo, se šiška odpre in uši odletijo na prosto. Šiške pa se posušijo. Ob močnem napadu je teh šišk lahko zelo veliko, tako da meja ni več lepa.
Zgodaj spomladi, ko se pojavijo prve uši, to je že meseca marca, smreke najprej poškropimo s pripravkom FRUTAPON 7E (s primernim oljnim pripravkom). V začetku meseca aprila pa še s pripravkom MOSPILAN 20 SG. Ker pa imajo smreke gladke iglice, katerih se škropivo težko oprime, moramo dodati malo močila SILWET L-77 ali pa navadnega detergenta.
Gabrova živa meja je pri nas dokaj pogosta. Vendar je zadnja leta tako rekoč povsod močno napaden od pepelaste plesni. Bolezen prezimi že v samih brstih, zaradi česar se pojavi že zgodaj. V kolikor je pomlad suha in topla, bomo že ob koncu pomladi opazili, da listi niso več lepe zelene barve, temveč postajajo vse bolj sivi. V primeru vlažne pomladi bo bolezen izbruhnila sredi poletja.
Gabrovo živo mejo je nujno potrebno nekajkrat poškropiti s pripravkom TOPAS, da jo ohranimo zdravo. Sicer bo že sredi poletja postajala vse bolj gola. Oboleli listi bodo odpadali, novo zrasli pa bodo v kratkem času zopet postali plesnivi.