Zelenjavni vrt
Maj je mesec, ko na prosto posadimo še zadnje, na mraz najbolj občutljive rastline. Govorimo seveda o papriki, feferonih, čiliju, paradižniku, kumarah, bučkah, lubenicah, melonah ter jajčevcu. Zato smo za vas zbrali nekaj nasvetov, ki vam bodo v pomoč pri pripravi zemlje na zadnje posajene vrtnine pred poletjem.
Te rastline za svojo rast potrebujejo topla tla in toplo ozračje. Dnevne temperature ob sajenju morajo biti med 15 in 20 °C , nočne pa naj ne bi padle pod 10 °C. Najbolje je, da s sajenjem počakamo vsaj do sredine maja. Če pri sajenju na prosto tla in ozračje nista dovolj ogreta, sadike zastajajo v rasti, v hladnih dneh pa celo stagnirajo. Tako bomo namesto težko pričakovanega zgodnjega pridelka imeli celo kasnejši pridelek, saj cvetni popki ali plodiči lahko odmrejo. Prav tako so prezgodaj posajene rastline bolj dovzetne za napad bolezni in škodljivcev, saj ne razvijejo začetne odpornosti.
Pri izbiri sadike moramo biti še posebej pozorni. Sadike morajo biti čvrste, z močnim koreninskim sistemom. Ne smejo biti prevelike ali previsoke, raje izbirajmo kompaktne sadike z močno koreninsko grudo. Če so sadike rastle v večjih lončkih, bodo verjetno imele bolje razvit koreninski sistem kot tiste, ki so rastle v kultipakih. Korenine naj bodo bele barve, rjave ali rumene korenine so pokazatelj nezdrave sadike.
Za sajenje pripravimo kvalitetno podlago. Predvsem plodovke dobro uspevajo v zemlji, bogati z organsko snovjo. Če pri prekopavanju nismo dodali hlevskega gnoja, organsko maso dodamo ob samem sajenju. Najbolje je po celotni gredi plitvo vdelati briketirano organsko gnojilo, v sadilne jamice pa dodati kompostirano rastlinsko maso iz grozdnih tropin, ki so ji dodani koristni mikroorganizmi. S takšnim gnojilom oživljamo tla in spodbujamo proces razgradnje organske snovi v tleh in s tem omogočimo rastlinam, da lahko koristijo hranila in vlago iz tal.
Posajenim rastlinam je dobro ponuditi okrepčilen napitek za začetno rast. Najbolje je uporabiti aminokisline, ki pripomorejo k boljšemu vraščanju in hitrejšemu razvoju. Rastline, ki so jim dodane aminokisline, so tudi bolj odporne na neugodne vremenske razmere (mraz, toča, suša, močno deževje). Zelo podoben učinek imajo tudi pripravki iz alg.
Toploljubne rastline pa so tiste, ki imajo tudi veliko potrebo po vlagi oz. zalivanju, zato skrbimo za redno dovajanje vlage, sploh v poletnih mesecih. Ker so velik porabnik vode, so tudi velik porabnik hranil, zato ob zalivanju v tedenskih razmikih dodajamo tekoče gnojilo za paradižnike in ostale plodovke.
