Kaj lahko posejemo?
- Špinača je ena izmed vrtnin, ki jo lahko posejemo ta mesec. Po setvi posevek zalivamo, pozorni pa bodite na spremenljivo vreme, saj lahko dež opravi delo namesto vas. Špinačo sejemo na stalno mesto in sicer v vsaj 2 centimetra globoke vrste, ki so od 20 do 25 centimetrov narazen. Špinača bolje uspeva na toplejših legah. Mlade liste si lahko pripravimo v solati, iz starejših pa skuhamo špinačo. Lahko obirate le listke ali pa odrežete kar celotno rastlino in sicer 2,5 centimetrov nad tlemi.
Cvetal svetuje: Priporočamo, da špinačo nabirate zjutraj, preden postane vroče, saj ima takrat najboljši okus.
- Motovilec, eno izmed bolj priljubljenih vrst solate, lahko sejemo na površino, kjer so prej rasle druge vrtnine, ki pa v tem mesecu ne uspevajo več (npr. česen, čebula, krompir). Sejemo ga namreč v avgustu in septembru, a bodite pozorni, da ga ne sejete na površine, kjer je prej rastla solata. Seme kali od 8 do 14 dni. Motovilec raste tudi pri temperaturi 40°C in prezimi celo pri temperaturi do -15°C. Pridelek bomo lahko pobirali že jeseni, če pa bomo zanj primerno skrbeli, nas bo razveselil tudi prihodnjo pomlad.
- Blitva je vrtnina, ki jo na naše vrtove in njive sejemo v septembru ter oktobru, pridelek pa pobiramo od konca oktobra pa vse do marca. Preko zime priporočamo, da posevek pokrijete s kopreno ali pa ga posadite v toplo gredo. Glavna setev blitve sicer poteka spomladi, nato pa lahko blitvo režemo skozi celo leto, in če so zime mile, lahko blitva na prostem tudi prezimi. Ko blitvo režemo, pustimo spodnjih 5 centimetrov nedotaknjenih. Prav tako pa bodite pozorni, da listi ne zrastejo preveč.
Na vrtičku še vedno pobiramo cvetačo, zelje, radič in endivijo. Fižol pobiramo do prve slane, ki se najverjetneje pojavi konec meseca septembra. Čim dlje pustite pozne vrtnine kot so pozno zelje, por, listni in brstični ohrovt.
Cvetal svetuje: Ste posadili veliko nizkega fižola, vendar je bila bera zaradi vročega poletja nekoliko manjša? Če ga boste porezali in obilno zalili, vam bo še enkrat rodil do konca tega meseca. Če pa se že odločite, da ga ne potrebujete več, pustite korenine fižola v zemlji, saj so polne mikrobnih gliv bogatih z dušikom.