Drevo češnje je prilagojeno okoljskim razmeram sredozemske in zmerno tople klime, zato ji slovensko ozemlje izjemno ugaja. Zimski mraz dobro prenaša, vendar ji lahko dlje trajajoče nizke temperature povzročijo poškodbe. Med cvetenjem jim ustreza toplo vreme, dobro pa uspeva le v odcednih tleh, saj ne prenaša zastajanja vode.

A čeprav nam morda vsi dejavniki nakazujejo na dobro in uspešno letino teh rdečih sadežev, nam lahko obilico češenj v pomladnih in zgodaj poletnih mesecih preprečijo škodljivci. Najpogostejši škodljivec mladih dreves je tako črna češnjeva uš, ki lahko močno zavira zdravo rast mladih dreves. V primeru, da se napadu uši uspemo izogniti, pa lahko češnjevo drevo v fazi zorenja plodov napade tudi češnjeva muha. Ta povzroči največ škode na srednje poznih in poznih sortah češenj, njena prisotnost pa se prikaže kot črvivost plodov. V času spreminjanja barve plodičev iz zelene v rumeno ter nato v čudovito rdečo barvo, začno muhe odlagati jajčeca, praviloma gre za eno jajčece na plod. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki se zavrtajo do koščice, kjer se hranijo s češnjevim mesom.

Če nimate radi črvivih češenj, lahko tako na drevesa obesite RUMENE LEPLJIVE PLOŠČE, ki bodo zmanjšale napad češnjeve muhe in našemu rodovitnemu drevesu povrnile sijaj.