Okrasni vrt
Mar
Rastline, če so še tako skromne, za uspešno rast potrebujejo hranilne snovi. V tleh jih je prav gotovo toliko, da zaradi pomanjka-nja ne bodo propadle. Za uspešno rast jih moramo tudi gnojiti.
Mar
Iglavce podobno kot druge rastline sadimo spomladi ali jeseni. Jesensko sajenje se začne že ob koncu poletja, saj svojo vegetacijo končajo že konec meseca avgusta.
Mar
Iglavce najdemo danes v vseh vrtovih, pa naj si bodo veliki ali majhni. Razlika je le v izboru iglavcev. Različne vrste brinov se prilagodijo tako rekoč vsem razmeram, kljub temu pa zavzamejo le malo prostora.
Mar
Grm hortenzije ob pravilni oskrbi lahko bogato cveti leta in leta. Paziti moramo le na to, da ga sproti pomlajujemo. To pomeni, da po glavnem cvetenju rastlini odstranimo starejše poganjke od treh let, tik nad tlemi.
Mar
Hortenzijo pognojimo zgodaj spomladi, meseca marca s SPECIALNIM GNOJILOM ZA RODODENDRONE. Drugo gnojenje opravimo meseca maja in še enkrat v mesecu juniju.
Mar
Hortenzija je priljubljena vrtna grmovnica, ki se v okrasne namene vzgaja že zelo dolgo. Res lepo uspeva, če je posajena na vzhodni strani, da ni izpostavljena prehudi vročini. Posaditi pa jo moramo v kisla tla.
Mar
Azaleje in rododendroni so bili dolgo časa popolnoma zdravi, brez bolezni in brez škodljivcev. Danes pa na žalost tudi te lepe rastline napadajo bolezni in škodljivci, zato moramo biti pozorni.
Mar
Gnojenje azalej in rododendronov opravimo spomladi preden se prebudijo iz zimskega počitka.
Mar
Azaleje in rododendrone lahko sadimo spomladi ali pozno poleti, oziroma na začetku jeseni. Danes tako azaleje kot rododendrone gojitelji prodajajo posajene v lončke, tako da nam ni potrebno skrbeti, da ga moramo posaditi takoj, ko ga prinesemo domov.
Mar
Azaleje in rododendroni se uvrščajo med najbolj priljubljene vrtne grmovnice. Dolgo časa so veljale za zelo zahtevne, saj jih je v naših vrtovih kar nekaj propadlo, preden so se ljubitelji navadili, da jih ne moremo vzgajati kot ostale grmovnice.
Mar
Vrtnice so različno občutljive na bolezni. Napadajo pa jih tudi nekateri škodljivci, ki prav tako lahko naredijo veliko škode.
Mar
Vrtnice potrebujejo za bogato cvetenje veliko hranilnih snovi, zato jih moramo redno gnojiti. Osnovno gnojenje opravimo z organskim gnojilom takoj po končanem obrezovanju, to je konec meseca februarja na Primorskem in v začetku meseca marca drugod po državi.
Mar
Obrezovanje je eno od najpomembnejših opravil vsakega gojitelja vrtnic. Od tega je odvisna rast, cvetenje in nenazadnje celo življenjska doba.
Mar
Vrtnice lahko posadimo v jeseni, ko zaključijo rast, ali pa zgodaj spomladi, preden zopet pričnejo z rastjo. Lončne vrtnice, ki jih kupimo posajene v lončkih, lahko posadimo na prosto kadar koli.
Mar
Vrtnice najdemo skoraj v vsakem vrtu, saj so že stoletja med najbolj priljubljenimi vrtnimi grmovnicami. Če so včasih naše babice vzgajale predvsem velikocvetne čajevke, je danes izbor vrtnic mnogo večji.
Mar
Živa meja je bila dolgo časa popolnoma zdrava. Žal so tisti časi, ko smo živo mejo samo pognojili in dvakrat na leto obrezali, že davno mimo. Danes moramo poskrbeti tudi za njeno varstvo pred boleznimi in škodljivci.
Mar
Živo mejo posadimo tako kot druge rastline v jeseni, ko rastline prenehajo z rastjo ali spomladi, do takrat, ko rastline ponovno pričnejo z rastjo. Kako gosto jih bomo sadili, je odvisno od tega, katere rastline smo si zbrali za živo mejo.
Mar
Živo mejo moramo redno obrezovati, za kar uporabljamo posebne ročne ali motorne škarje. Pri obrezovanju pa pazimo, da je meja pri tleh za pet cm širša, kot na vrhu.
Mar
Živa meja prav tako potrebuje hrano, če hočemo, da bo lepa. Zato jo moramo vsako pomlad dobro pognojiti. Gnojilo potrosimo po površini in pustimo, da se razkroji ter spere v območje korenin.
Mar
Živa meja je sestavni del ne samo okrasnega, temveč celotnega vrta. Loči nas od sosedov, predvsem pa od ceste. Tako nas s svojim bujnim zelenjem varuje pred hrupom, prahom in ne zaželenimi pogledi okolice.
Mar
Danes tudi trata ni več varna pred boleznimi in škodljivci. Zato moramo biti pozorni na prav vsako spremembo barve le-te. Saj lahko samo tako pravočasno reagiramo na morebitno nevarnost.
Mar
Ko spomladi skopni sneg, lahko vidimo, kako je prezimila naša trata. Če je dobro prezimila, potem bo kmalu pričela z rastjo. Ker je običajno v vsaki trati spomladi nekaj suhe trave, jo moramo dobro zrahljati.
Mar
Prvi pleveli se pojavijo v vrtni trati že zelo zgodaj, običajno še preden seme trave skali. Saj smo rekli, da semen plevelov ne moremo uničiti. Le-ta skalijo, ko se z obdelavo tal spravijo na površino, kjer je toplo in vlažno.
Mar
Mah je v vrtni trati pogosta nadloga, zato ga redno zatiramo. Da bo naše zatiranje kar se da najbolj učinkovito, moramo vedeti, kaj je vzrok za njegovo pojavljanje.
Mar
V času kaljenja mora biti dovolj toplo in vlažno, da seme hitro in kvalitetno skali. Ker pa je takšnih pogojev v naravi malo, moramo pomagati z zalivanjem. Travno seme kali namreč samo v primeru primerne vlage, sicer pa ne.
Mar
Ko smo tla očistili plevela, zrahljali in pognojili, je čas, da jih pripravimo za setev. To pomeni, da jih moramo fino zrahljati, da jih čim bolje zravnamo. Tla potem, ko so zravnana, še povaljamo z valjarjem, da bodo potem, ko bo trava zrasla, tudi pohodna.
Mar
Tla moramo zrahljati, da bodo dovolj zračna in propustna. Tudi po močnejšem dežju ne sme na trati stati voda. Obenem moramo poskrbeti za ustrezno hrano. Trava za bujno rast potrebuje obilico hranilnih snovi. Če hrane ni dovolj, trava slabo raste in postaja vse bolj redka, kar ima za posledico to, da poženejo številni pleveli.
Mar
V okrasnem vrtu je osnova vrtna trata, ki vse ostale vrtne elemente poveže v celoto. Kar predstavljajte si vrtne grmovnice, pod njimi pa grdo, zapleveljeno zemljišče. Zato moramo prav vrtni trati posvetiti posebno poglavje.
Mar
Okrasni vrt je lahko celoten vrt okrog našega doma ali pa le en del. Marsikje po svetu imajo okrog hiše samo okrasni vrt, brez sadnega ali zelenjavnega vrta.
